Sezona klopov se v Sloveniji zaradi milejših zim podaljšuje in traja od zgodnje pomladi do pozne jeseni, ko smo tudi največ v naravi. Klopi so najpogosteje v podrasti, visoki travi in grmovju, tudi v parkih, na vrtovih in mestnih zelenicah. Pri nas so najpogostejši gozdni (Ixodes ricinus), pasji (Rhipicephalus sanguineus) in severni ornamentirani klop (Dermacentor reticulatus), ki ogrožajo tudi pse in mačke. Slovenija spada v vrh evropskih držav po številu okužb s klopnim meningoencefalitisom in drugih bolezni, ki jih prenašajo klopi. Pri živalih so najpogostejše borelioza, anaplazmoza in babezioza. Znaki okužbe so različni – od šepanja do vročine, oslabelosti, bruhanja in driske.
Večino bolezni, ki jih prenašajo klopi, lahko preprečimo sami. Večinoma mora biti klop prisesan vsaj 24 ur, da prenese okužbo, zato je poleg redne zaščite pomembno, da žival čim prej po sprehodu pregledamo in klope odstranimo.
Kako najlažje najdemo prisesanega klopa?
Klope običajno opazimo šele, ko so prisesani že več kot 78 ur, v tem času pa že prenesejo povzročitelja bolezni.
Najenostavneje jih najdemo, če s prsti drsimo po celotni površini psa in smo še posebno pozorni na glavo (uhlje) in vrat (pod ovratnico) ter predel dimelj, pazduh in zadnjice z repom. Ne pozabimo pogledati tudi med prsti. Če zatipamo izboklino ali oteklino, preverimo, ali je tam morda klop.
Kako odstranimo klopa?
Klopa je treba odstraniti takoj, ko ga opazimo, in to na pravilen način, sicer bo žival vseeno okužil. V videu je prikazano, s katerim pripomočkom si pomagamo in česa pri odstranjevanju ne smemo narediti.
Kaj pa, če ne odstranimo celega klopa?
Včasih del klopa ostane v koži. Ni razloga za strah, saj ni dokazov, da bi to povečalo tveganje za okužbo. Če klopa lahko odstranimo brez težav in ne poškodujemo kože, to naredimo. Če se zatrga, pa pustimo, da telo opravi svoje – podobno kot pri trnu. Mesto očistimo z milom, vodo ali razkužilom in spremljamo, da opazimo morebitne spremembe.