Črevesne gliste in trakulje

Nevarno tudi za ljudi

Nevarno tudi za ljudi

  • Živali se s črevesnimi zajedavci najpogosteje okužijo prek okužene hrane in vode ali z lizanjem tal.
  • Mladiči se pogosto okužijo že prek posteljice v materinem telesu ali prek materinega mleka v prvih dneh življenja.
  • Jajčeca glist so zelo odporna in lahko v okolju preživijo tudi več let.
  • Številni pasji in mačji črevesni zajedavci so nevarni tudi za ljudi. Ličinke potujejo v različne organe in povzročijo hude poškodbe jeter, pljuč in celo vidnega živca, kar je lahko vzrok za trajno slepoto.
  • Notranje zajedavce pri psih in mačkah lahko učinkovito odpravljamo z izdelkoma Dehinel in Dehinel Plus, lahko pa izberemo Krkino tableto z okusom.

Kako prepoznamo okužbo?

Kako prepoznamo okužbo?

Živali večinoma ne kažejo znakov okužbe. Na okužbo pa lahko kažejo:

  • hujšanje,
  • spremenjen tek,
  • driska,
  • bruhanje,
  • slaba kakovost dlake,
  • zmanjšana splošna odpornost,
  • kri v blatu,
  • kašelj,
  • napet trebušček (pri mladičih).

Pri obolelih živalih zajedavce najdemo v blatu ali izbruhani vsebini, odrivke trakulj pa okrog zadnjika ali prilepljene na dlako. Odrivki se še vedno premikajo in povzročajo srbenje, zato se živali »sankajo po zadnjici«.


Kako pozdravimo okužbo?

Če opazimo znake okužbe ali celo najdemo zajedavce v iztrebkih ali izbruhani vsebini, moramo začeti zdravljenje z zdravili, ki zajedavce uničijo. Pomembno je, da žival v primeru hujše okužbe zdravimo 2-krat v razmiku 14 dni, saj bomo s tem prekinili razvojni krog zajedavcev.

Pri veterinarjih sta na voljo zdravili Dehinel za mačke in Dehinel Plus za pse,lahko pa izberete tudi Krkino tableto z okusom. Vsa našteta zdravila omogočajo optimalno zaščito pred črevesnimi zajedavci.

Z rednim preprečevanjem glistavosti in trakuljavosti pri psih in mačkah zaščitimo svoje družinske člane in ljudi v svoji okolici pred zajedavskimi boleznimi, ki se lahko prenesejo tudi na ljudi.


Kako preprečimo okužbo?

Za preprečevanje okužbe z notranjimi zajedavci je najpomembnejše redno razglistevanje. Več o pogostosti zatiranja notranjih zajedavcev pri psih in mačkah je na spodnji povezavi.

Priporočeni protokol razglistevanja

Prav tako pomembno je, da lastniki pobiramo iztrebke svojih kosmatincev. Če je žival okužena z zajedavci, z blatom izloča njihova jajčeca, ki so zelo odporna proti vremenskim dejavnikom. Jajčeca ostanejo na travi, prek katere se lahko okužijo druge živali in tudi ljudje.

Zavedati se moramo, da najpogostejšo pasjo in mačjo trakuljo prenašajo bolhe in uši, zato je pomemben del preprečevanja tudi zatiranje zunanjih zajedavcev. Učinkovito jih odpravljata zdravili Fypryst Combo za pse in mačke ter Ataxxa za pse.

Najpomembnejše bolezni, ki jih pri ljudeh povzročajo črevesni zajedavci psov in mačk

Razvojni krog glist Toxocara

Razvojni krog glist Toxocara

Toksokarioza pri psih in mačkah

Gliste iz rodu Toxocara spadajo med najpogostejše črevesne zajedavce psov in mačk. Živali se okužijo, ko zaužijejo jajčeca glist, ki v okolju lahko preživijo celo več let. Vir okužbe so lahko tudi neustrezno toplotno obdelano meso, mrhovina in okuženi glodavci.

Za okužbo so najbolj dovzetni pasji in mačji mladiči, ki se prek materinega mleka lahko okužijo že v prvih dneh življenja. Pasji mladiči se lahko okužijo že v maternici od 42. dneva brejosti dalje.

Pri odraslih živalih večinoma ni znakov okužbe. Mladiči so shujšani, imajo napet trebušček, redko blato, občasno kašljajo in težko dihajo, pri hudi okužbi pa gliste izločijo z izbruhano vsebino.

Toksokarioza pri ljudeh

Ljudje se okužimo, če zaužijemo jajčeca glist ali pojemo toplotno neustrezno obdelano meso, v katerem so ličinke glist. Obolevajo predvsem predšolski otroci. Značilen je nastanek vnetnih vozličev v pljučih, jetrih, na očeh, redkeje tudi v osrednjem živčevju. V hujših primerih pride do hude preobčutljivostne reakcije, pljučnice, epileptičnih napadov in nevroloških znakov.

Črevesne gliste in trakulje pri psih in mačkah

Razvojni krog trakulj Echinococcus

Ehinokoki so zelo majhne trakulje, ki zajedajo pse in lisice, redko pa tudi mačke. Okužene živali z iztrebki izločijo odrivke z jajčeci (s prostim očesom niso vidna), ki jih zaužije vmesni gostitelj (ovca, koza, govedo, prašič, konj, tudi človek). V črevesju vmesnega gostitelja se razvijejo ličinke in potujejo v različne organe, najpogosteje v jetra, ledvice, pljuča ali možgane, kjer se razvijejo ciste, ki jih imenujemo mehurnjaki. Ti počasi rastejo (dosežejo lahko celo velikost otroške glave) in pri tem pritiskajo na organe in tkiva ter povzročajo okvare. Pes kot končni gostitelj se okuži, če zaužije organe ali tkiva vmesnega gostitelja, v katerih so mehurnjaki z zajedavci. Znakov okužbe pri psu ne opazimo. V posebej ogrožene skupine živali spadajo lovski psi in psi, ki jedo predvsem surovo meso in drobovino (BARF-prehrana).

Ljudje se lahko okužimo, če zaužijemo jajčeca trakulje. Pes lahko z iztrebki okuži živila ali vodo. Ker so jajčeca trakulje lepljiva, se psu prilepijo na dlako, z božanjem pa se lahko prenesejo tudi na ljudi.

Države, v katerih ni ehinokokoze (npr. Velika Britanija, Malta, Irska, Finska, Norveška), zahtevajo, da pse in mačke pred vstopom v državo preventivno zdravimo z zdravilom, ki vsebuje prazikvantel. To učinkovino vsebujejo tudi trije Krkini antiparazitiki: Dehinel, Dehinel Plus in Krkina tableta z okusom.

Alveolarna ehinokokoza je ena od najhujših zajedavskih bolezni, ki se z živali prenašajo na ljudi in se pojavljajo zunaj tropskega pasu.

Pasja trakulja je pogost zajedavec, ki v črevesju psov in mačk zraste do 60 cm. Prenaša se prek okuženih bolh in uši, ki jih žival zaužije. Obolele živali navadno ne kažejo znakov okužbe, lahko pa v dlaki okrog zadnjika in v iztrebkih opazimo odrivke trakulje, ki so podobni kumaričnim semenom. Ker povzročajo srbenje okrog zadnjika, lahko opazimo, da se živali »sankajo po zadnjici«.

Ljudje se večinoma okužimo, če spimo na ležišču, na katerem so bolhe, ali če smo v tesnem stiku z živaljo. Pogoj za okužbo je zaužitje bolhe. Predvsem pri otrocih se lahko razvijejo trebušni krči, odrivki v plenici pa lahko močno prestrašijo starše.

Okužbi se bomo uspešno izognili z redno preventivo proti bolham in ušem, ki so glavni vir okužbe s to vrsto trakulje.

Splošno priporočilo je, da notranje zajedavce odpravljamo vsaj 4-krat na leto, vendar to za nekatere skupine živali ne zadostuje.

Pogostost odpravljanja moramo prilagoditi glede na:

  • starost (mladiči, starejše živali);
  • življenjski slog (posebne skupine, npr. delovne živali, razstavne živali, živali za športna tekmovanja);
  • bivalno okolje (npr. živali, ki živijo zunaj);
  • sobivanje z otroki in ljudmi z oslabljenim imunskim sistemom (npr. nosečnice, starejši, sladkorni bolniki);
  • zdravstveni status (npr. sočasna okužba z bolhami);
  • vrsto in način prehrane (npr. mrhovina, surova hrana, glodavci);
  • zgodovino (npr. izvor živali, potovanja).

Pogostost odpravljanja notranjih zajedavcev moramo prilagoditi posamezni živali.

Pogostost odpravljanja pri psih

Stopnja nevarnosti okužbe Opis situacije Pogostost odpravljanja
majhna do zmerna • je starejši od 6 mesecev
• živi v hiši/stanovanju
• na sprehodu je pod stalnim nadzorom
• prehranjuje se z ustrezno toplotno obdelano hrano (temperatura v sredini vsaj 65 °C, 10 minut segrevanja)
4-krat na leto
(v vsakem letnem času enkrat)
zmerna do velika • je starejši od 6 mesecev
• živi pretežno zunaj
• ima dostop do iztrebkov drugih psov, divjih živali
• lovi glodavce, ptiče
• občasno zaužije polže, žabe
4- do 12-krat na leto
velika • je mlajši od 6 mesecev (mladiči)*
• je starejši od 6 mesecev in živi zunaj
• je starejši od 6 mesecev in živi z otroki, nosečnicami, starejšimi ljudmi ali kroničnimi bolniki
• spada v posebno skupino psov (npr. lovski, terapevtski, reševalni, policijski, vojaški, razstavni, športni)
• prehranjuje se predvsem s surovim mesom in mrhovino
• živi na območju, kjer je nevarnost okužbe s srčno glisto (temperature čez dan višje od 14 °C)
1-krat na mesec

* Mladiči so najbolj ranljiva skupina, zato jih najpogosteje zdravimo. Začnemo pri 2 tednih in zdravljenje ponavljamo vsaka 2 tedna do starosti 8 tednov, nato pa vsak mesec do starosti 6 mesecev.

Pogostost odpravljanja pri mačkah

Stopnja nevarnosti okužbe Opis situacije Pogostost zdravljenja
majhna • živi v stanovanju/hiši in ne hodi ven
• prehranjuje se predvsem z industrijsko predelano (briketirano) hrano
2-krat na leto
srednja do zmerna živi v stanovanju/hiši
• ven hodi pod nadzorom
• obstaja manjša verjetnost, da lovi glodavce, ptiče
4-krat na leto
zmerna do velika • prosto hodi ven
• pogosto lovi glodavce, ptiče
4- do 12-krat na leto
velika živi zunaj
• živi z otroki, nosečnicami, starejšimi ljudmi ali kroničnimi bolniki
redno lovi glodavce, ptiče
• prehranjuje se s surovim mesom
1-krat na mesec

* Mladiči so najbolj ranljiva skupina, zato jih najpogosteje zdravimo. Začnemo pri 3 tednih in zdravljenje ponavljamo vsaka 2 tedna do starosti 8 do 10 tednov, nato pa vsak mesec do starosti 6 mesecev.

Video

Vse avtorske pravice pridržane. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto