Odgovorno lastništvo hišnih živali

Leta 2021 smo v Krki, d. d., Novo mesto organizirali okroglo mizo o odgovornem lastništvu živali. Na njej sta sodelovala priznana strokovnjaka kinolog Jože Vidic in veterinar Marko Oman.

Psi in mačke v dom prinašajo veselje in toplino, lastništvo pa pomeni tudi veliko odgovornost. K njej spada skrb za ustrezno zaščito pred zajedavci, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje živali in njihovih lastnikov.

Domače živali, še posebno psi in mačke, so za veliko ljudi sestavni del družine. Zato po svetu skoraj ni doma, v katerem ne bi našli vsaj ene domače živali. Kinolog Jože Vidic je potrdil, da to velja tudi za Slovenijo: »Rečemo lahko, da je odnos Slovencev do hišnih živali na evropski ravni. Hišne živali so večinoma vpete v družinsko življenje in se v sožitju s svojimi ljudmi dobro počutijo. /…/ Še vedno pa si jih omislijo tudi ljudje, ki si tega ne zaslužijo, pa naj bo to zaradi nevednosti ali pa zaradi malomarnosti. Odgovornost do hišne živali je seveda zelo širok in kompleksen pojem.« Opomnil je tudi, da se mora vsak skrbnik temeljito poučiti o psihičnih in fizičnih potrebah živali, še preden si jo omisli.

Biti lastnik hišnega ljubljenčka je nekaj zelo lepega, a je hkrati tudi obveza in odgovornost, ki se začne takoj, ko ljubljenček vstopi v naše življenje. Ko se odločimo zanj, se moramo zavedati, da bomo življenje z njim delili deset let ali celo več. Vsak dan bo potreboval našo ljubezen in čas.

Tudi veterinar Marko Oman se je strinjal, da psi in mačke v naše življenje prinesejo veliko veselja in topline, vendar pa moramo zanje ustrezno skrbeti. Ne smemo pozabiti na zaščito psov in mačk pred zajedavci, ki lahko živalim in ljudem povzročijo resne zdravstvene težave. »Pri sprejetih psih je najpogostejša težava zagotovo okužba z zajedavci. Skrbniki navadno to pri živalih opazijo kot srbenje in pogosto je prva misel alergija. Lahko je tudi alergija, ki jo povzročajo bolhe. Najpogosteje pa so razlog zajedavci – bolhe, klopi, garje,« je ocenil.

K odgovornemu lastništvu spada tudi ustrezna zaščita pred zajedavci, saj lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje živali in njihovih lastnikov.

Slovenija je med državami, v katerih je velika verjetnost za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. »Včasih je veljalo, da klopi postanejo aktivni zgodaj spomladi. Ob vse toplejših zimah pa so klopi lahko aktivni že celo sredi zime, če se sploh umirijo,« je opozoril Oman. Zato je pomembno, da žival po vsakem sprehodu pregledamo in klope takoj odstranimo. »Klopa je najbolje čim prej odstraniti. Dlje časa kot je prisesan, večja je verjetnost okužbe. Pri odstranjevanju si je najbolje pomagati s pinceto ali z različnimi kleščami za odstranjevanje klopov. Pri tem pazimo, da ga izvlečemo in ne odtrgamo. Predvsem moramo paziti, da ga primemo za glavo in ne stiskamo za telo, ker s tem pospešimo izločanje sline in z njo izločanje morebitnih povzročiteljev bolezni. Enako povzroči tudi vznemirjanje klopa z raznimi olji, kremami, razkužili ali mencanjem. Odstranjevanje naj bo hitro, odločno, a z dovolj občutka, da klopa ne odtrgamo,« je zaključil.

Lastniki domačih živali so bolj izpostavljeni klopom

To je potrdil tudi Oman: »V povprečju se več gibljejo v naravi, poleg tega najpogostejša vrsta klopov, t. i. gozdni klop, zajeda tako živali kot ljudi. Dokler še ni prisesan, se lahko prenese z živali na človeka.«

Bolham pa so živali izpostavljene vse leto in po ocenah strokovnjakov povzročijo več kot polovico kožnih težav pri domačih živalih. »Eden prvih znakov je gotovo praskanje. /…/ Če opaziš eno bolho na psu, jih je že sto okrog njega. /…/ Nanje lahko pomislimo takoj, ko v kožuhu oziroma na koži ljubljenčka najdemo črne pikice, ki se na belem papirju ob dodani vodi obarvajo rdečerjavo. Gre za iztrebke bolh in potrditev diagnoze, tudi če ne najdemo nobene bolhe,« je znake okužbe opisal Marko Oman.

Zatiranje bolh je težavno

Odrasle bolhe, ki živijo na živali, predstavljajo samo 5 % celotne populacije. Glavno jedro težave, kar 95 % vseh bolh, se skriva v domačih prostorih v obliki jajčec, ličink in bub. »Ob zdravljenju je zato pomembno zdravila dajati dovolj dolgo, če že ne redno. /…/ V trgovinah za živali so na voljo tudi popularni naravni pripravki, ki pa ne dajejo ustrezne zaščite. Pogosto delujejo le kot odganjalci in učinek se hitro zmanjša,« je opozoril Oman in dodal: »Prednost pri izbiri imajo zagotovo kombinirani pripravki, kot je Fypryst Combo, ki učinkujejo tudi na razvojne oblike. /…/ Zdravila v obliki kožnega nanosa imajo na zajedavce kontaktni učinek, jih ubijejo in s tem dajejo tudi boljšo zaščito pred prenosom bolezni z zajedavca na žival, ne nazadnje tudi na človeka.«