Očesna glista
Nevarno tudi za ljudi
- Prvi primer okužbe z očesno glisto v Evropi so pred 30 leti diagnosticirali pri psu v Italiji. Bolezen se pojavlja tudi v srednji, južni in vzhodni Evropi. Potrdili so jo tudi v vseh naših sosednjih državah, razen v Avstriji. V Evropi je največ primerov v nekaterih delih Italije.
- Diagnosticiranih primerov je vsako leto več.
- Okužimo se lahko tudi ljudje. Nekaj primerov so potrdili tudi na Hrvaškem in v Italiji.
- Glista je dolga od 0,5 do 1,8 cm. Prebiva v očesu in tkivih, povezanih z očesom, ter povzroča mehanske poškodbe teh tkiv.
- Prvi bolezenski znaki so vnetje očesne veznice, solzenje, izcedek iz oči in vnetje roženice. Pri zapletih lahko na roženici nastane razjeda.
- Če bolezni ne zdravimo, lahko povzroči slepoto.
- Bolezen prenaša sadna mušica (Phortica variegata), ki je najbolj aktivna pri temperaturah med 20 in 25 °C. Najpogosteje jo najdemo v listnatih gozdovih, predvsem v tistih, v katerih prevladuje hrast.
- Največ okužb je pozno poleti in zgodaj jeseni.
- Za zdravljenje psov in mačk uporabimo zdravila, ki vsebujejo milbemicin oksim ali moksidektin. Predpiše jih veterinar.
Video