Ušesne garje

• Povzročajo do 80 % primerov vnetij ušes pri mačkah in do 50 % pri psih.
• Najpogosteje so okuženi mačji in pasji mladiči.
• Okužba je zelo nalezljiva in se prenaša prek tesnega stika z okuženimi živalmi. Okužimo se lahko tudi ljudje.
• Vir okužbe so lahko tudi okužene krtače, glavniki, ležišča in drugi pripomočki za nego.
• Garje so običajno v ušesnem kanalu, razširijo pa se lahko tudi na površino kože na drugih delih telesa (glava, hrbet, rep).
• Prehranjujejo se s kožnimi celicami in povzročajo srbenje.

Garja ima 4 razvojne stopnje – jajčece, ličinka, nimfa in odrasel zajedavec. Celoten življenjski krog poteka v ušesnem kanalu. Odrasle garje živijo približno 2 meseca.

Kako prepoznamo okužbo?

• Običajno sta prizadeta oba ušesna kanala.
• Živali intenzivno stresajo z glavo, praskajo se po uhljih ter z glavo drgnejo ob grobo površino. Pri tem se lahko poškodujejo, zaradi česar pogosto nastanejo veliki krvni strdki.
• Glavo nagibajo v eno stran.
• Značilen je posušen rjav izcedek, podoben kavni usedlini.
• V ušesnem kanalu so majhne bele pike (vidimo jih s prostim očesom), ki bežijo pred virom svetlobe.

Kako pozdravimo okužbo?

• Sočasno zdravimo vse pse in mačke, ki živijo v istem gospodinjstvu.
• Skrbno očistimo in operemo ležišča ter opremo za nego živali.

Uporabimo zdravilo v obliki kožnih kapljic, ki vsebuje selamektin. Predpiše ga veterinar.