Francoska pljučna glista

Razvojni krog francoske pljučno-srčne gliste

  • Pes se okuži, če zaužije vmesnega gostitelja (polža, žabo), ki vsebuje infektivno obliko povzročitelja.
  • Najpomembnejši rezervoar okužbe so lisice.
  • Odrasla glista je velika do 2,5 cm. Živi v pljučnih žilah in srcu psov.
  • Najpogosteje so okuženi mladi psi.
  • Največ primerov diagnosticirajo v srednji in zahodni Evropi.
  • Klinični znaki nastanejo zaradi motenj v dihalnem in živčnem sistemu ter motenj strjevanja krvi.
  • 15 % obolelih živali pogine.

Pes se okuži, če zaužije vmesnega gostitelja (polža, žabo), v katerem je infektivna oblika gliste. Po zaužitju glista potuje v srce in pljučne žile psa, kjer dozori v odraslega zajedavca. Samice ležejo jajčeca, iz katerih se hitro razvijejo ličinke, ki prehajajo v pljučne mešičke. Okužena žival ličinke izkašlja v ustno votlino ter jih nato pogoltne in kasneje izloči prek iztrebka. Ko te ličinke zaužije polž ali žaba, je krog sklenjen.


Kateri znaki kažejo, da je žival okužena?

Najpogostejši znaki so:

  • dolgotrajen kašelj,
  • pospešeno in oteženo dihanje,
  • hitra utrujenost,
  • pikčaste krvavitve na sluznicah in koži,
  • blede sluznice,
  • živčni znaki, ki se lahko kažejo kot epileptični napadi,
  • hujšanje.

Zdravljenje in preprečevanje

Priporočajo se zdravila, ki vsebujejo milbemicin oksim. Predpiše jih veterinar.

Video

Vse avtorske pravice pridržane. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto